prevedeno od

understanding comics
i
making comics od Scott McCloud



odlicna lektira i za amateri i za profesionalci, strip esej posveten na stripskite izrazni sredstva.

kje postiram nekoi od najznacajnite elementi koi gi obrabotuva i koi moze da se objasnat bez sliki.

elipsa - zbor pozajmen od filmskata terminologija, i znaci skok vo vreme.
na primer za da pokazeme covek koj resava da odi da si kupi mleko, nema da go pokazeme kako izleguva od doma, zaklucuva, vleguva vo kola, ja pali itn itn (osven ako ne sakame da postigneme efekt na oddolzuvanje), tuku kje go pokazeme kako izleguva od doma i potoa vo prodavnicata si kupuva mleko.

celiot strip se bazira na elipsi, odnosno sekoja slika pretstavuva eden moment vo vremeto, a se sto se slucuva megju slikite si go rekonstruira samiot citatel.

elipsata moze da bide ednostavna - na pr. vo edniot kadar gledame kako ubiecot trga vo napad, a vo vtoriot kadar gledame kako zrtvata e ubiena.
megjutoa, ova moze da se prikaze i na pokompliciran nacin - vo prviot kadar go gledame ubiecot kako napagja, a vo naredniot kadar se gleda odnadvor kukjata kade sto se slucuva zlocinot, i se slusa krikot na zrtvata.
ili pak vo vtoriot kadar gledame kako prska krv vrz slikata od zrtvata.

6 vida na megjusebno vlijanie megju dva posledovatelni kadri
(vo primerite podolu sekoj slash "/" znaci nov kadar)

1. od moment do moment. Ostanuvame na istiot subjekt, a vremeto pominato megju dvata nacrtani kadri e mnogu kratko.
se koristi za:
- pojacuvanje na neizvesnosta
pr. zrtvata spie, pajakot se priblizuva / zrtvata spie, pajakot uste se priblizuva / zrtvata spie, pajakot i vleguva vo usta.

- koga sakame da pokazeme dvizenje na kamerata, bez razlika dali subjektot na kadarot e podvizen ili staticen.

- koga sakame da prikazeme posuptilno menuvanje na emocii kaj likot.

2. od akcija do akcija. Ostanuvame fokusirani na istiot lik, megjutoa gi prikazuvame samo posledovatelnite akcii koi toj gi vrsi.
vo sporedba so prethodniot primer, razlikata e sto nema momenti pomegju.

pr. zrtvata spie, pajakot se priblizuva / zrtvata spie, pajakot i vleguva vo usta.

pr2. likot si sipa bezalkoholen pijalok vo casa / pie od casata / zdriga

3. Od subjekt do subjekt. Menuvanje na fokusot na interes vo ramkite na istata scena.

pr. Likot 1 zboruva / likot 2 mu odgovara / naednas dzvoni telefon
pr2. Robin hud ja ispusta strelata / strelata se zabiva vo centarot na metata / publikata se raduva

4. od Scena vo scena. se raboti za kraj na edna scena i pocetok na druga. mozat no ne moraat da bidat direktno povrzani. Mnogu cesto pri menuvanje na scenata se koristat narativni svrznici kako : podocna, istovremeno, vo megjuvreme, deset godini podocna itn itn...

pr. nazalenata sopruga ja dobiva vesta deka mazot zaginal vo brodolom / go gledame mazot spasen na ostrovce so palma. (direktna povrzanost)

pr2. nazalenata sopruga ja dobiva vesta deka mazot zaginal vo brodolom / go gledame nekoj sto podocna kje i se dodvoruva kako se raduva na istata vest (indirektna povrzanost). vo ovoj slucaj kje go vidime mazot na ostrovceto podocna, so sto go drzime citatelot vo neizvesnost.

5. od agol na gledanje do agol na gledanje. ovaa kategorija go eliminira konceptot na vreme sto pominuva i ima za cel da ni dolovi atmosfera. Kako da setame so pogledot niz scenata, a nisto posebno ne se slucuva.

pr. kadar od elka / kadar od dedo mraz / sneg pagja
pr2. likot lezi na plaza / branovi / ptici na neboto

6. spojuvanje bez kontinuitet, odnosno koga megju dvata posledovatelni kadri nema nikakva logicna vrska. (vrskata moze no ne mora da se pojavi podocna).
ovaa spojka se praktikuva najcesto vo eksperimentalni formi na strip.

smenet naslovot na topikot od
dve knigi za amateri i profesionalci
vo
stripski izrazni sredstva

Odlicen ti e topikov...

fala mico
idemo dalje : vremeto vo kadarot.

teoretski, sekoj kadar vo stripot pretstavuva eden oddelen moment, a nie si zamisluvame sto se slucuva megju kadrite.
arno ama, dokolku vo kadarot ima dijalog, znaci kadarot trae kolku sto e potrebno za da se izgovori toj dijalog.
dokolku ima povekje likovi koi zboruvaat vo ist kadar, vremetraenjeto se prodolzuva. (najcesto ne zboruvaat istovremeno tuku eden po drug neli).

isto taka, i samata forma na kadarot moze da vlijae na toa kako citatelot kje go percepira vremeto.

pr. da zamislime dva prijateli sednati na masa eden sproti drug. edniot prasuva "kako si" drugiot veli "dobro".
dokolku se vo ist kadar, dejstieto se slucuva spontano, dvete repliki doagjaat edna po druga. istoto se slucuva dokolku dvata prijateli se kadrirani vo krupen plan, vo kockesti ramki.
megjutoa, ako prviot e kadriran vo kockesta ramka, a vtoriot vo pravoagolna horizontalna ramka, formata na kadarot sugerira deka ima pauza pred vtoriot da odgovori.
ovaa pauza pred ogovorot moze da se dolovi i dokolku se dodade megju prasanjeto i odgovorot uste eden nem kadar (ili povekje) od vtoriot prijatel.

koga nemame indikacii kolku vreme trae kadarot (nema dijalog i nema nekoja konkretna akcija), togas toj moze da trae dolgo ili kratko, vo zavisnost kolku vreme citatelot kje odluci da se zadrzi na nego. (pr. kadar kako pagja dozd vrz grad, ili pejsaz bez likovi, itn).

traenjeto na eden kadar cesto se prodolzuva i so upotreba na "linii na dvizenje" (movement lines).
na pr. koga imame kadar od tepacka, zamavot kje bide oznacen so linija, a momentot na udarot so zvucen ili graficki efekt.

drug nacin za reprezentacija na vremeto e upotrebata na panorama : imame eden crtez od eden ist dekor, vo koj evoluira nasiot lik (znaci nacrtan povekje pati).
pr. crtez od kujna.
likot vleguva vo kadar / otvara frizider / zema cinija / si pravi sendvic.
dekorot moze (no ne mora) da bide razdelen so ramki i da se dobijat cetiri razlicni kadri, so sto sekoj moment bi bil oddelen od drugite.

ok sega stanuva seriozno.

OSNOVI NA STRIPSKO TVORESTVO

avtorot na strip postojano se soocuva so razlicni moznosti i treba da napravi izbor megju niv, so sto kje mu ovozmozi na citatelot da ja razbere prikaznata, i da ostane dovolno zainteresiran za da ja docita do kraj.

ima 5 kategorii, koi podocna kje gi razrabotam malku povekje.

IZBOR NA MOMENT : tuka se izbira koi momenti od prikaznata kje bidat vkluceni vo stripot, a koi ne.

IZBOR NA KADRAZA : tuka se izbira dobriot agol na "kamerata" i nejzinata oddalecenost od subjektot.

IZBOR NA SLIKA : koj moment treba da se nacrta za najjasno i nedvosmisleno da se sfati poentata na kadarot.

IZBOR NA ZBOROVI : so ovoj izbor se odlucuva kakva informativna vrednost ima kadarot, i kako tekstot kje funkcionira so slikata.

IZBOR NA FLUKS (fluks - tek na citanje) - kako kje go vodime pogledot na citatelot od kadar vo kadar, megju kadrite, i vo odnos na kompozicijata na stranata.

Fala mnogu

Goce bravo be batka.....